Vpliv zemeljskega plina na okolje
Poraba zemeljski plin raste po vsem svetu. To povečanje je posledica nenehnih odkritij novih plinskih polj, kar ustvarja pričakovanja glede njihovega izkoriščanja na kratki in srednji rok. Vendar je pomembno vedeti, da je zemeljski plin a neobnovljivi vir, kar pomeni, da se naravni viri po uporabi izčrpajo brez možnosti regeneracije v časih, primerljivih s človeškimi cikli.
Na industrijski in domači ravni ima zemeljski plin več uporab, vključno z njegovo uporabo kot gorivo za vozila. Poleg tega se predstavlja kot čistejša energetska alternativa v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi kot npr nafta o el premog, tako da izpusti manj ogljikovega dioksida (CO2) med zgorevanjem.
Okoljske prednosti zemeljskega plina
Ena glavnih prednosti zemeljskega plina nad fosilno gorivo tako kot premog je zmanjšanje emisij onesnaževal. Zemeljski plin izpusti med 50 % in 60 % manj CO2 kot premog pri zgorevanju, zaradi česar je manj škodljiv za ozračje v smislu globalnega segrevanja.
Drug pozitiven vidik je, da čeprav je zemeljski plin fosilno gorivo, oddaja zelo malo ogljikovih delcev. žveplo y živo srebro, v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi, kot sta premog ali nafta. To pomeni, da zemeljski plin povzroča manj težav, povezanih z kontaminacije neposredno atmosfersko.
Če upoštevamo vpliv zemeljskega plina na emisije, ki onesnažujejo okolje, je utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ali stisnjen zemeljski plin (CNG), ki se uporablja v vozilih, boljša alternativa tradicionalnim gorivom, kot je bencin. Uporaba CNG v avtomobilih zmanjšuje emisije škodljivih plinov kot npr ogljikov monoksid in ogljikovodiki, s čimer prispeva k izboljšanju kakovosti zraka v velikih mestih.
Negativni vplivi zemeljskega plina na okolje
Zemeljski plin kljub svojim prednostim ni izvzet iz negativnih vplivov na okolje. okolje. Kot pridobivanje nafte, skeniranje y ekstrakcija zemeljskega plina ima lahko uničujoče učinke, zlasti če se tehnika raziskovanja, znana kot fracking ali hidravlično lomljenje.
Fracking ustvarja razpoke v podzemnih skalnih formacijah, da poveča pretok plina na površje. Ta metoda ne more vključevati le kontaminacija vodonosnika, lahko pa povzroči tudi tresenje in porabi velike količine vode, ki je nato onesnažena. Čeprav se torej zemeljski plin lahko šteje za čistejšega od drugih fosilnih goriv, uhajanje metan in stranski učinki frackinga so zelo zaskrbljujoči za okolje.
Ključni vidik pridobivanja zemeljskega plina, zlasti v regijah, kot sta Arktika ali Amazonija, je krčenje gozdov in spreminjanje krhkih ekosistemov. Gradnja velikih infrastrukture kot so plinovodi, ki so potrebni za transport plina, pomeni tudi pomemben vpliv na okolje, povezan z uničevanjem habitatov in razseljevanjem lokalnih skupnosti.
Tveganja za zdravje ljudi
Kljub prizadevanjem, da bi ohranili nadzor nad zemeljskim plinom med njegovo proizvodnjo in uporabo, obstajajo neločljiva tveganja v zvezi z zdravje ljudi. Glede na študije o Harvard University in drugih akademskih ustanovah se ocenjuje, da fosilni plin znatno prispeva k prezgodnji umrljivosti po vsem svetu zaradi onesnažujoče delce.
Zemeljski plin gori čistejše od premoga ali nafte, vendar je še vedno vir onesnaževanje ozračja, z emisijami dušikovih oksidov, ki imajo lahko škodljive učinke na zdravje, kot so težave dihalne y srčno-žilne. Te emisije so še posebej problematične v mestnih območjih, kjer je uporaba zemeljskega plina v domovih in industriji koncentrirana.
Alternative zemeljskemu plinu
Zaradi izčrpavanja zalog zemeljskega plina, predvidenega za prihodnja desetletja, je nujno treba poiskati izvedljive alternative. Ena od teh alternativ je bioplin, obnovljivo gorivo, ki se pridobiva iz organskih materialov, kot so gnoj in kmetijski odpadki. Za razliko od fosilnega plina se bioplin nenehno obnavlja in njegova uporaba prispeva k zmanjšanju neto izpustov toplogrednih plinov.
V Španiji že obstajajo pomembne pobude v zvezi s proizvodnjo bioplina, čeprav so v primerjavi z drugimi državami še vedno omejene. Razširitev te tehnologije je ključnega pomena za ublažitev okoljska tveganja izčrpavanja fosilnih goriv in prispevati k prehodu na bolj zeleno in trajnostno gospodarstvo.
Zemeljski plin je morda čistejši od premoga ali nafte, vendar še vedno prispeva k podnebnim spremembam in resno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Pomembno je upoštevati obnovljive vire energije kot npr sončna, veter o geotermalna ki lahko v kombinaciji zadovoljijo potrebe po energiji brez nevarnosti, povezanih s fosilnimi gorivi.