Po vsem planetu, obnovljive energije postajajo vse pomembnejše, med njimi pa je fotovoltaična sončna energija ena tistih, ki je v največjem porastu. To povečanje je ključno za soočanje z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in neodvisnostjo od fosilnih goriv.
Za merjenje te rasti je Mednarodna agencija za energijo (IEA) občasno izvaja študije in bilance. V eni od teh bilanc, ki ustreza letu 2016, je bilo ugotovljeno povečanje fotovoltaične sončne energije po vsem svetu. Tega leta je bilo globalnemu solarnemu parku dodanih 75 gigavatov (GW), kar je prvič preseglo skupnih 300 GW, nameščenih po vsem svetu. Ta mejnik je odraz jasnega napredka pri tehnološkem sprejemanju sončne energije.
Povečanje proizvodnje fotonapetostne sončne energije
Med državami, ki so v letu 2016 največ prispevale k povečanju instalirane moči, so Kitajska, ZDA, Japonsko e Indija. Kitajska je vodila prizadevanja, saj je dodala 34,5 GW, kar predstavlja skoraj polovico svetovnega obsega. Na drugem mestu so bile ZDA s 14,7 GW, sledita Japonska z 8,6 GW in Indija s 4 GW. Te štiri države so prispevale največ na svetu.
V Evropi so države kot npr Švedska y Francija, čeprav je bil njegov prispevek manjši od prispevka azijskih in severnoameriških gospodarstev. Vendar je treba omeniti, da je Španija dodala komaj 55 MW (0,05 GW), kar odraža nizko rast v primerjavi z drugimi državami. Na svetovni ravni je leta 16 do 500 držav uspelo dodati več kot 2016 MW.
Ta rast je del naraščajočega trenda fotovoltaične energije. Po podatkih IEA je sektor sončne fotovoltaike v zadnjih letih doživel trajno rast in je leto 2016 zaključil s skupno več kot 300 GW nameščenimi po vsem svetu.
Globalna perspektiva po letu 2016: Prihodnost, ki jo poganja sonce
Če pogledamo po letu 2016, se trend rasti sončne PV še naprej pospešuje. Do leta 2021 je skupna nameščena zmogljivost na svetovni ravni že presegla 1000 GW, oziroma 1 teravat (TW), po podatkih iz SolarPower Europe. Kitajska še vedno ostaja vodilna v svetu, saj je leta 54,9 dodala 2021 GW, medtem ko so ZDA prispevale 27,3 GW, Indija 14,2 GW in Španija 4,8 GW.
Po mnenju strokovnjakov, kot je npr Christian Breyer s Finske univerze LUT noben drug vir energije ni rasel tako hitro kot fotovoltaika v zadnjih dveh desetletjih. To hitro rast so spodbudili nenehno zniževanje stroškov namestitve in tehnične izboljšave, ki so povečale učinkovitost sončnih kolektorjev. V nekaterih delih sveta so stroški pridobivanja sončne energije že nižji od stroškov tradicionalnih fosilnih goriv.
Institucije, kot je Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) napovedujejo, da bi lahko do leta 2030 svetovne fotovoltaične naprave dosegle 3 teravatov (TW) letno, kar bi pomenilo eksponentno rast v primerjavi s 300 GW leta 2026. Po mnenju IRENA je fotovoltaika ena najbolj obetavnih tehnologij za zmanjšanje globalnih emisij CO₂.
Primerjava in prihodnji izzivi
Čeprav je bila rast solarne fotovoltaike opazna, se ta sektor sooča tudi z nekaterimi pomembnimi izzivi. Eden glavnih izzivov je povezan z teritorialni vpliv. Postavitev velikih fotovoltaičnih elektrarn zahteva velike površine zemlje, kar vzbuja pomisleke glede njihovega vizualnega in okoljskega vpliva.
Vendar se strokovnjaki strinjajo, da je to skrb zlahka premagati. Na primer, nedavna študija kaže, da je površina, potrebna za doseganje ciljev Neto nič Leta 2050 bi ob predpostavki kombinacije 200 GW sončne energije in 160 GW vetrne energije v Španiji to predstavljalo le 0,56 % ozemlja države. Poleg tega so tu še nove tehnologije kot npr agrovoltaika, ki omogočajo kombiniranje kmetijske proizvodnje s proizvodnjo električne energije, kar optimizira rabo zemljišč in zmanjšuje njihov vpliv na okolje.
V državah, kot je Nemčija, je treba rezervirati a 2% ozemlja nacionalni za namestitev obnovljivih virov energije. Ta ukrep je bil v nekaterih sektorjih kritiziran, vendar mnogi strokovnjaki trdijo, da je ta delež ozemlja mogoče deliti z drugimi dejavnostmi, kot sta kmetijstvo ali živinoreja.
Prihodnost fotovoltaične sončne energije vključuje tudi nov razvoj, ki jo zmanjšuje ogljični odtis. V tem smislu izstopajo vladni programi v državah, kot so Združene države, kjer je Zakon o zmanjševanju inflacije (IRA) spodbujal namestitev več kot 950 milijona sončnih modulov, s spodbudami za nacionalno proizvodnjo.
Priložnosti na mednarodnem trgu
Globalno je trg sončne fotovoltaike ponudil naložbene priložnosti brez primere. Po podatkih SolarPower Europe leta 2021 sončna energija ni le presegla fosilna goriva in jedrsko energijo v smislu dodane zmogljivosti, ampak je bila tudi najhitreje rastoči vir energije.
El rast solarnega trga poganjata dva glavna dejavnika: vse nižji stroški sončnih naprav in dostop do finančne zmogljivosti za naložbe v projekte obnovljivih virov energije. V mnogih državah so vlade uvedle spodbujevalne programe za pospešitev prehoda na nizkoogljično gospodarstvo.
Na primer, v Savdska Arabija, razpis za 300 MW leta 2018 je postavil najnižjo ceno doslej: 2,34 centa na kWh, kar odraža potencial sončne energije kot konkurenčnega vira energije. Poleg tega Evropa in druge regije vlagajo v razvoj tehnologij za shranjevanje energije, ki bodo omogočile shranjevanje električne energije, ki jo proizvede sonce, za uporabo v času, ko ne sije.
Do leta 2050 naj bi se svetovna nameščena solarna fotonapetostna zmogljivost povečala za desetkrat in dosegla med 10.000 in 23.000 GW, kar bo nedvomno spremenilo svetovno energetsko krajino.
Fotovoltaična sončna energija se je uveljavila kot ena ključnih tehnologij za boj proti podnebnim spremembam, olajšanje energetskega prehoda in zagotavljanje svetovne energetske varnosti. Z globalno nameščeno zmogljivostjo, ki iz leta v leto raste, in nenehnim tehnološkim napredkom se človeštvo približuje prihodnosti, v kateri bo čista in trajnostna energija dostopna vsem.