Junija 1992, v prvem Vrh Zemlje, ki organizirajo Združeni narodi, koncept o trajnostni razvoj. To je bil zgodovinski dogodek, v katerem je 170 voditeljev držav in vlad podpisalo program ukrepov za XXI stoletje: 21 Koledar, ključni dokument, ki določa cilje za bolj uravnotežen razvoj. To srečanje je postavilo temelje za globalno zavezanost trajnosti, cilj, ki vpliva na vse sektorje družbe.
El trajnostni razvoj Gre za izraz, katerega osnovna definicija je zmožnost zadovoljevanja naših potreb brez ogrožanja blaginje prihodnjih generacij. To pomeni spoštljiv odnos do naravnih virov in ustrezno načrtovanje planetarni lestvici. Koncept je ključnega pomena, ker obravnava, kako sedanje odločitve neposredno vplivajo na tiste, ki prihajajo.
Ta koncept razkriva globoko medsebojno povezanost globalne težave ki vplivajo na medsebojno delovanje človeških družb v njihovem naravnem okolju in zajemajo teme, kot so človeški razvoj, okolje, gospodarstvo in solidarnost. Kot pojasnjuje Anne-Marie Sacquet v svojem 'Svetovnem atlasu trajnostnega razvoja', trajnost ni le ekonomski in ekološki model, ampak tudi izrazito družbeni.
Stebri trajnostnega razvoja
El trajnostni razvoj Temelji na štirih temeljnih stebrih: socialnem, okoljskem, gospodarskem in kulturnem stebru. Vsak od teh stebrov igra ključno vlogo pri našem upravljanju virov:
- El socialni steber Zagotavlja dostop do osnovnih potreb, kot so voda, hrana, izobraževanje in zdravstvene storitve, s čimer želi odpraviti družbeno neenakost in izboljšati kakovost življenja za vse, ne glede na njihovo ekonomsko stanje.
- El okoljski steber se osredotoča na ohranjanje in izboljšanje naravnih virov, da bi zagotovili, da planet ohrani svojo sposobnost ohranjanja življenja. To vključuje zmanjšanje onesnaževal, blažitev podnebnih sprememb in zaščito biotske raznovrstnosti.
- El gospodarski steber išče model rasti, ki ne ogroža naravnih virov, ustvarja bogastvo brez škode za okolje in zagotavlja, da so dejavnosti dolgoročno ekonomsko upravičene.
- El kulturni steber, manj znano, a enako pomembno, ohranja kulturno raznolikost in skrbi za prenos tradicije, običajev in znanja iz roda v rod.
Razmerje med gospodarstvom in trajnostnim razvojem
Eden od velikih izzivov trajnostni razvoj je uravnotežiti gospodarsko rast z varstvom okolja. Tradicionalno gospodarstvo je skozi zgodovino temeljilo na intenzivnem izkoriščanju naravnih virov, ne da bi upoštevali njihove omejitve. On Brundtlandovo poročilo, ki je postavil temelje konceptu trajnostnega razvoja, izpostavil okoljske posledice do česar bi lahko privedla neregulirana gospodarska rast, kot npr krčenje gozdov, kontaminacije in izguba biotske raznovrstnosti.
To poročilo je zaznamovalo prej in potem v svetovnem dojemanju gospodarske rasti. Prepoznana je bila potreba po a trajnostna rast, ki temelji na uporabi čistih tehnologij in spodbujanju industrij, ki zmanjšujejo svoj ekološki odtis.
Cilji trajnostnega razvoja (SDG)
Agenda 2030, ki so jo leta 2015 odobrili Združeni narodi, se je umaknila Cilji trajnostnega razvoja. Obstaja 17 globalnih ciljev, ki si prizadevajo izkoreniniti revščino, zaščititi planet in zagotoviti blaginjo za vse. Teh 17 ciljev zajema glavne izzive, ki vplivajo na človeštvo: od konec revščine do trenutka podnebnih ukrepov. Njegovo izvajanje zahteva sodelovanje vlad, podjetij in državljanov z vsega planeta.
17 ciljev trajnostnega razvoja
- Konec revščine: Izkoreniniti lakoto in skrajno revščino.
- Hambre cero: odpraviti podhranjenost in spodbujati trajnostne kmetijske prakse.
- Zdravje in dobro počutje: Zagotovite zdravo življenje in spodbujajte dobro počutje za vse.
- Kakovostno izobraževanje: Zagotoviti pravičen in kakovosten pouk.
- Enakost med spoloma: Opolnomočite ženske in dekleta.
- Čista voda in sanitarije: Zagotoviti razpoložljivost vode in njeno trajnostno upravljanje.
- Cenovno dostopna energija, ki ne onesnažuje okolja: Zagotoviti dostop do čiste in trajnostne energije.
- Dostojno delo in gospodarska rast: Spodbujanje trajnostne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti.
- Industrija, inovacije in infrastruktura: Spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo.
- Zmanjšanje neenakosti: Zmanjšajte neenakost znotraj in med državami.
- Trajnostna mesta in skupnosti: Naredi mesta varna, vključujoča, odporna in trajnostna.
- Odgovorna proizvodnja in potrošnja: Zagotovite trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje.
- Podnebni ukrep: Sprejmite nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.
- podvodno življenje: Ohranjajte in trajnostno uporabljajte oceane in morja.
- Življenje kopenskih ekosistemov: Zaščitite, obnovite in spodbujajte trajnostno rabo kopenskih ekosistemov.
- Mir, pravičnost in močne institucije: Spodbujajte miroljubne, vključujoče in pravične družbe.
- Zavezništva za doseganje ciljev: Okrepiti sredstva izvajanja in oživiti globalno zavezništvo za trajnostni razvoj.
Pomen trajnosti v spreminjajočem se svetu
Trajnostni razvoj ni le možnost, ampak nuja v nenehno spreminjajočem se svetu. Človekove dejavnosti so močno vplivale na planet in če ne ukrepamo zdaj, bi bila škoda lahko nepopravljiva. Primeri, kot je podnebne spremembe in izumrtje vrst Opominjajo nas, da so zemeljski viri omejeni.
Vložiti v trajnostne rešitve Ne le blaži okoljske težave, ampak odpira gospodarske priložnosti. Sektor za obnovljive energije Je jasen primer, kako je možno ravnovesje med gospodarnostjo in trajnostjo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj novih energetskih tehnologij sta prav tako bistvena za boj proti globalnemu segrevanju.
Trajnostni razvoj nas vabi k razmisleku o naši vlogi v svetu in o tem, kako naše odločitve danes vplivajo na jutri. Prihodnje generacije si zaslužijo svet, poln priložnosti in virov. Sodelovati moramo na vseh ravneh družbe, da zagotovimo, da bo naš planet ostal primeren za bivanje za vse.