Svetovna proizvodnja plastike od sredine 2012. stoletja vsako leto narašča. V letu 288 je bilo proizvedenih več kot 2,9 milijonov ton, kar predstavlja več kot XNUMX-odstotno rast glede na leto prej. To povečanje je tesno povezano z naraščanjem svetovnega prebivalstva, ki posledično ustvarja tudi večjo količino plastičnih odpadkov.
Pojavili so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja materiali Polimerni materiali ponujajo neverjetno vsestranskost in se prilagajajo številnim uporabam, ki so postale nujne. Izstopajo po lastnostih, kot sta odpornost na udarce in neprepustnost, uporabljajo pa se predvsem v embalaži, ki trenutno predstavlja približno 66 % odpadki plasticos.
Znotraj kategorije plastike so najpogostejše predvsem tiste za enkratno uporabo bolsas y steklenice. svetovne proizvodnje plastike za enkratno uporabo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej pospešeno in dosega astronomske številke. Velik del teh odpadkov konča v kopenskih ekosistemih, predvsem v kanalizacija, reke in oceani. Približno 80 % plastike v morju prihajajo iz kopenskih virov.
Vpliv plastičnih odpadkov na okolje
P plastični odpadki Predstavljajo eno največjih okoljskih groženj v svetovnem merilu. V oceane se na primer ocenjuje, da vsako leto odvržejo več kot 8 milijonov ton plastike. Ti odpadki ne vplivajo samo na morske ekosisteme, ampak tudi na favno, ki je del njih. Različne študije razkrivajo, da kiti, želve in druge živali zaužijejo plastiko ali se vanjo ujamejo, kar močno vpliva na njihovo preživetje.
Glede na poročilo iz ZNČe se bo sedanji trend neustrezne proizvodnje in ravnanja z odpadki nadaljeval, bo leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Že na področjih, kot je npr Severni Pacifik, velikanska koncentracija odpadkov, znana kot Velika pacifiška smetišča, z več kot milijonom kvadratnih kilometrov, kar presega površino držav, kot so Španija, Francija in Nemčija skupaj.
Veriga onesnaževanja kopnega in morja
Čeprav večina plastičnih odpadkov v morju prihaja iz virov na kopnem, jih precejšnja količina izvira tudi iz pomorskih dejavnosti. Atlantski in Sredozemski oceani predstavljajo različne vzorce onesnaževanja. V njej Atlántico, prevladujejo odpadki pomorskega izvora, medtem ko v Sredozemlje, večina odpadkov je kopenskega izvora.
Temeljna težava je vzdržljivost plastike. Ta material lahko razpade na stotine let. Ocenjuje se, da je a plastična steklenica Razpad traja približno 450 let, medtem ko mikroplastika, delci, manjši od 5 mm, v okolju ostanejo še dlje. Ta mikroplastika je že zelo razširjena v morjih, rekah in tleh ter ne vpliva le na favno, ampak tudi na zdravje ljudi.
Ocenjuje se, da tretjina plastičnih odpadkov konča v tleh ali sladkovodnih telesih, kar vpliva tudi na kopenske ekosisteme. Sintetična vlakna se na primer sproščajo z vsakim pranjem oblačil iz materialov, kot sta poliester ali najlon, kar prispeva k prisotnosti plastičnih mikrovlaken v odpadni vodi, ta pa se izpirajo v blato in onesnažijo tla, ko se uporabljajo kot gnojila.
Podnebna kriza povezana s proizvodnjo plastike
Poleg neposrednega problema onesnaževanja je proizvodnja plastike prav tako igra pomembno vlogo pri podnebna kriza. Večina plastike je narejena iz fosilnih goriv, kot je nafta, proces, ki ustvarja velike količine emisij toplogrednih plinov.
Po raziskavi CIEL je samo v letu 2019 proizvodnja plastike v ozračje izpustila enakovredno emisijam 189 elektrarn na premog. Če ne bomo ukrepali za zmanjšanje proizvodnje, bi lahko emisije, povezane s plastiko, še naprej naraščale, kar bi dodatno oviralo globalna prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb.
Recikliranje in krožno gospodarstvo
Recikliranje plastike ima lahko ključno vlogo pri zmanjševanju onesnaževanja. Vendar pa se v regijah, kot je Evropa, reciklira samo 30 % proizvedene plastike, velik del odpadkov pa še vedno konča na odlagališčih ali se sežge, kar povzroča dodatne emisije škodljivih plinov.
Španija, četrti največji proizvajalec plastike v Evropski uniji, je izboljšal svoje podatke o recikliranju, vendar se še naprej sooča z velikimi izzivi pri ravnanju s plastičnimi odpadki. Glede na Greenpeace, trenutne stopnje recikliranja ne zadoščajo za zajezitev problema, saj se večina plastike še vedno ne upravlja pravilno.
Dolgoročna rešitev bi bila spodbujanje a krožno gospodarstvo, kjer so plastični izdelki že od začetka zasnovani za ponovno uporabo, recikliranje ali kompostiranje, s čimer se zmanjša potreba po proizvodnji več čiste plastike in zmanjša vpliv na okolje.
Izvajati davčne spodbude in subvencije spodbujanje trajnostnih alternativ je ukrep, o katerem razpravljajo v ZN. Te spodbude bi lahko spodbudile podjetja k zmanjšanju količine plastike za enkratno uporabo v svojih dobavnih verigah ter izboljšale infrastrukture za ravnanje z odpadki po vsem svetu.
Da bi zmanjšali plastični odtis na osebni ravni, je priporočljivo sprejeti trajnostne prakse v vsakdanjem življenju. To vključuje vse od odnašanja vrečk za večkratno uporabo v supermarket do zmanjšanja porabe izdelkov, pakiranih v plastiko za enkratno uporabo, in pravilnega recikliranja.
Onesnaževanje s plastiko ni samo okoljski problem, ampak tudi javnozdravstveni problem. Vnos mikroplastika skozi zrak, hrano in pitno vodo je že realnost, ki smo ji izpostavljeni, medtem ko se dolgoročni učinki na zdravje ljudi še raziskujejo.
Vsi ti elementi nujno potrebujejo sistemske spremembe, tako pri proizvodnji kot pri porabi plastike, da bi se izognili prihodnosti, v kateri bodo ti materiali še naprej nenadzorovana grožnja okolju in življenju na planetu.