El premog, široko uporabljan vir fosilne energije, ostaja ključnega pomena v svetovni energetski matriki, kljub vse večjim prizadevanjem za zmanjšanje njegovega vpliva na okolje. Čeprav mnogi menijo, da je vir iz preteklosti, je resničnost takšna, da se njegova svetovna poraba še naprej povečuje, predvsem po zaslugi gospodarstev v vzponu, kot sta Kitajska in Indija. Zaradi tega povpraševanja po energiji premog zavzema osrednji položaj v prizadevanjih za zagotavljanje oskrbe z električno energijo in toploto.
V zadnjem desetletju so ostali viri energije kot npr nafta in zemeljski plin doživeli nihanja ravni porabe. Glede na poročilo avtorja enerdataod leta 2008 je premog v številnih državah G20 presegel nafto. Leta 2008 je premog predstavljal približno 27 % porabe energije, nafta pa 35 %. Vendar je do leta 2013 premog povečal svoj delež na 34 %, medtem ko se je poraba nafte zmanjšala na 29 %, plin pa je ohranil svoj delež na okoli 20 %. Kljub temu ostaja premog glavni vir izpustov toplogrednih plinov.
Vpliv premoga na globalne emisije CO2
Uporaba premoga ostaja eden glavnih vzrokov za povečanje globalnih izpustov CO2. Po navedbah Mednarodna agencija za energijo (IEA), je med 60 % in 67 % rasti emisij od leta 2000 povzročilo kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije in toplote. Naraščajoče povpraševanje po energiji v državah, kot sta Kitajska in Indija, je povzročilo te emisije, zaradi česar je premog še naprej ključni dejavnik podnebne krize.
Leta 2023 so svetovne emisije dosegle rekordne ravni, kar je zaskrbljujoče glede na mednarodne sporazume, kot je npr. Pariški sporazum. Poraba premoga v gospodarstvih v vzponu je eden od glavnih razlogov za to povečanje emisij. Na primer, na Kitajskem so samo leta 4.250 pokurili več kot 2023 milijarde ton, kar predstavlja več kot 50 % svetovne porabe premoga.
Regionalne razlike v porabi premoga
Poraba premoga se med različnimi regijami sveta močno razlikuje. Medtem ko nekatere države, kot npr ZDA in več narodov Evropa (Španija, Italija, Velika Britanija) so zmanjšale svojo odvisnost od premoga v korist obnovljivih virov in zemeljskega plina, druge, kot so Kitajska, Indija in večji del jugovzhodne Azije, so povečale svojo porabo.
Na primer, poraba premoga v Združenih državah se je leta 20 zmanjšala za približno 2023 %, kar je trend, ki ga opazimo tudi v drugih državah v Evropi. Nasprotno pa so gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija, še naprej močno odvisna od tega vira. Leta 2023 je Kitajska predstavljala več kot 54 % svetovne porabe, kar je povzročilo povečanje za 220 milijonov ton, medtem ko je Indija povečala svojo odvisnost od premoga za 8 %, kar je jasen odraz stalne rasti njene industrije in povpraševanja po električni energiji. V jugovzhodni Aziji je Vietnam v istem letu povečal uporabo za 25 %.
Vzroki za povečanje porabe premoga
Kljub prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od premoga je v zadnjih letih več dejavnikov, ki spodbujajo njegovo porabo. Eden od glavnih razlogov je energetska nestabilnost nastale kot posledica globalnih dogodkov, kot sta pandemija COVID-19 in vojna v ukrajini. Prvi je povzročil nenadno povečanje povpraševanja po električni energiji zaradi ponovnega zagona gospodarstev, drugi pa je povzročil krizo na trgih zemeljskega plina, zaradi česar so se mnoge države vrnile k premogu kot cenejši alternativi.
Drugi ključni dejavnik je bil nezanesljivost obnovljivih virov energije v državah z visoko nestanovitnostjo podnebja. V več regijah Azije, kot sta Kitajska in Indija, so nizka proizvodnja hidroelektrarn in težave pri širjenju zmogljivosti čiste energije prisilile nadaljnjo uporabo premoga kot glavnega vira proizvodnje električne energije.
Prihodnost premoga
Kljub vse večji skrbi za okolje bo očitno poraba premoga še naprej igrala ključno vlogo pri proizvodnji električne energije in industriji. The AIE je predvidel, da bo poraba premoga leta 2023 dosegla najvišjo vrednost vseh časov, z več kot 8.500 milijarde ton požganih. Trend pa kaže na postopno zmanjševanje od leta 2024, ko jo začnejo nadomeščati obnovljivi viri energije.
V mnogih razvitih državah, kot npr ZDA, Japonsko in velike evropske države, sprejemajo odločne ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od premoga. ZDA so si na primer zastavile cilj, da bodo do leta 2035 odpravile elektrarne na premog. Podobno je Japonska, čeprav je še vedno velika porabnica, napovedala, da bo do istega datuma zaprla del svojih elektrarn na premog.
Kitajska in Indija sta kljub temu, da sta največji porabnici, začeli tudi znatno vlagati v obnovljive energije. V Indiji naj bi se odvisnost od premoga močno zmanjšala proti koncu desetletja, medtem ko je Kitajska napovedala načrte za zmanjšanje porabe kot del svojega cilja doseči ogljično nevtralnost do leta 2060.
Pomembno je poudariti, da čeprav projekcije kažejo na zmanjševanje porabe premoga, bo njegova poraba v prihodnjih letih še vedno aktualna. Prehod ne bo hiter ali enostaven, zlasti v državah v razvoju, kjer je dostop do čistih tehnologij omejen. Z občutnim povečanjem zmogljivosti obnovljivih virov energije in strožjimi predpisi pa je mogoče predvideti globalno zmanjšanje uporabe tega energenta in s tem zmanjšanje emisij plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam.