Afrika je celina, ki se je v preteklih letih soočala z neštetimi družbenimi in gospodarskimi izzivi, a podnebne spremembe je povečalo večino teh težav, kar je zlasti vplivalo na kmetijsko proizvodnjo, ki je gospodarska osnova mnogih njenih držav.
V krajih, kot je Uganda, je pridelava čaja izjemnega pomena za lokalno gospodarstvo in prehransko varnost. Vendar pa trenutna kriza okolje spodkopava sposobnost kmetov za pridelavo tega bistvenega proizvoda. Podnebne spremembe povzročajo motnje v tradicionalnih vremenskih vzorcih, kar neposredno vpliva na pridelavo čaja in na stotisoče ljudi postavlja v izjemno ranljive situacije.
Pomen čaja v Ugandi
Uganda je bila zgodovinsko ena najboljših proizvajalk čaja v Afriki, takoj za Malavijem in Kenijo. Zahvaljujoč svoji zemlji gorat in rodoviten, je afriška država uspela proizvajati visokokakovostne čaje, kar ji je omogočilo, da se je zlahka vključila na mednarodne trge. Čaj skupaj s kavo predstavlja steber kmetijskega izvoza države. Po poročilu iz Mednarodni center za tropsko kmetijstvo, sektor čaja zagotavlja pomemben dohodek na lokalni ravni, ki koristi več kot 500,000 ljudem, katerih preživetje je odvisno od njegove proizvodnje.
Kljub svoji pomembnosti je pridelava čaja zdaj v nevarnosti, pri čemer bodo kmetijski delavci prvi utrpeli posledice dolgotrajne suše in ekstremnih vremenskih sprememb. Trenutno se ocenjuje, da približno 65 % pridelkov Če se bodo razmere še naprej slabšale, bodo lahko poškodovane še desetletja.
Vpliv podnebnih sprememb na pridelavo čaja
Zaradi podnebnih sprememb se sušna obdobja vse bolj podaljšujejo, kar neposredno vpliva na nego in vzdrževanje nasadov čaja. Temperature so se dvignile in padavine postajajo vse bolj nepredvidljive, kar ustvarja neprijazno okolje za pridelke. Po mnenju strokovnjakov je v regijah, kot je npr severna uganda, je sprememba deževnih obdobij povzročila podnebne katastrofe, kot so poplave in ekstremne suše, ki vplivajo na ponudbo čaja za domače in tuje trge.
V Afriški rog, je situacija še bolj mračna. Države, kot so Somalija, Etiopija in Kenija, so zabeležile najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, kar je dodatno poslabšalo prehransko varnost v regiji. V Ugandi izpad pridelka ne vpliva le na lokalne dohodke, ampak tudi na življenja malih kmetov, ki so odvisni od čaja za preživetje. Zmanjšani zaslužki so mnoge družine potisnili v skrajno revščino, na tisoče pa jih je pustilo brez ustreznega dostopa do hrane in virov.
Študija, izvedena med letoma 2011 in 2020, je pokazala, da je med a 7.8% in 70.7% območij, ki mejijo na nacionalne parke v Bwindiju, ključni regiji za biotsko raznovrstnost in gojenje čaja, je izgubilo svojo vegetacijo. Napredovanje podnebnih sprememb je izpodrinilo domorodno prebivalstvo, kot je Batwa, ki zdaj težko najde ravnovesje med svojimi kmetijskimi praksami in potrebo po ohranjanju ekosistemov.
Posledice za kmete in gospodarstvo
Posledice podnebnih sprememb presegajo izgubo pridelka. Družbeni in gospodarski učinki so daljnosežni. Približno 6,000 ljudi je odvisnih od gojenja čaja v Ugandi in ko se razmere poslabšajo, se jih je veliko prisiljenih preseliti v druge regije v iskanju boljših priložnosti. Gospodarska negotovost je povzročila porast podhranjenosti in revščine ter poslabšala krizo zaposlovanja, zlasti na podeželju.
Po drugi strani pa so podnebne spremembe povzročile zmanjšanje rodovitnosti tal, kar je povzročilo manj proizvodov, ki jih je mogoče žeti. Ta situacija je povečala uporabo kemična gnojila kar lahko dolgoročno poslabša zdravje tal in lokalnih ekosistemov.
Vpliv na družbeno tkivo Prav tako je pomembno. Podobno kot suše prizadenejo pridelke, so poplave uničile številne podeželske skupnosti v bližini ogroženih območij. V krajih, kot je Viktorijino jezero, so bile tam živeče družine prisiljene zapustiti svoje domove, kar spodbuja nadaljnje prisilne migracije znotraj države.
Predlogi za ublažitev učinkov podnebnih sprememb na gojenje čaja
Kljub resnim izzivom obstajajo izvedljive rešitve za ublažitev vpliva podnebnih sprememb na sektor čaja v Ugandi. V sodelovanju z mednarodnimi organizacijami so bili izvedeni programi kmetijska trajnost ki poskušajo vključiti nove tehnike obdelave tal, zbiranja vode in ekološkega sajenja, da bi zmanjšali uporabo kemikalij in izboljšali odpornost na podnebne nesreče.
Primer teh rešitev je projekt družbe Tovarna čaja Kayonza, ki ga je izpostavil Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) zaradi osredotočenosti na podnebno pametno kmetijstvo in sodelovanje lokalnih skupnosti pri ohranjanju gozdov.
Druga ključna strategija je bila povečati sprejemanje podnebno odporne sorte čaja, ki lahko prenesejo ekstremne spremembe v padavinah in temperaturah. Lokalni kmetje z znanstvenimi raziskavami začenjajo natančneje pridelovati pridelke, izboljšujejo namakalne sisteme in sprejemajo regenerativne prakse, ki pomagajo zadrževati ogljik in izboljšujejo zdravje tal.
Lokalna in globalna prizadevanja za ohranitev pridelave čaja
Lokalna prizadevanja v kombinaciji z zunanjo podporo so bila kljub oviram ključnega pomena za ohranitev industrije čaja. Vlade in nevladne organizacije so sprožile programe za pogozdovanje območij, ki jih je prizadelo krčenje gozdov, kar prav tako pomaga zmanjšati vpliv podnebnih sprememb. Varovalni pasovi okoli nacionalnih parkov, vključno z Gozd Bwindi, so pod vedno večjo zaščito.
Po drugi strani pa tehnološke pobude, kot je mreža of vremenske postaje ki beležijo vreme v realnem času, kmetom omogočajo boljše načrtovanje kmetijske proizvodnje. Ti ukrepi jim pomagajo, da se hitreje prilagodijo nenadnim spremembam podnebja in zmanjšajo izgube pridelka.
Na globalni ravni je Unesco je poudaril pomen ohranjanja ključnih območij biotske raznovrstnosti, kot je nacionalni park južno od Bwindija. Ohranjanje nedotaknjenih ekosistemov je bistvenega pomena za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in lokalnim skupnostim na voljo potrebna orodja za boj proti dolgoročnim okoljskim grožnjam.
Za manjše kmetijske skupnosti, kot je Batwa, je uporaba domorodno znanje in tradicionalne tehnike gospodarjenja s tlemi in vodo se izkazujejo kot ključno orodje ne le za ohranjanje okolja, ampak tudi za izboljšanje prilagodljivosti spreminjajočemu se podnebju. Te skupnosti se usposabljajo za izmenjavo svojih organskih praks in širjenje svojih sistemov kmetovanja z majhnim vplivom.
Pot do podnebne odpornosti v Ugandi je dolga in polna izzivov, vendar te skupnosti iščejo trajnostne rešitve s sodelovanjem, prilagajanjem in uporabo novih kmetijskih tehnologij.
Čeprav bodo podnebne razmere v prihodnjih desetletjih še naprej velika ovira, rešitve, ki se že izvajajo, zagotavljajo trdno podlago za obravnavo dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. Naložbe v kmetijske tehnologije in sprejetje novih sort poljščin, odpornih na podnebne spremembe, bodo ključnega pomena za zagotavljanje kontinuitete pridelave čaja v Ugandi, kar bo koristilo prihodnjim generacijam tako lokalno kot globalno.