Soočenje z revščino biotska raznovrstnost morski, zakaj se ne bi zatekli k ribogojstvu? Večina lososa, s katerim se trguje v Nemčiji, prihaja iz Nemčije ribogojstvo. Vendar ima ta praksa resne pomanjkljivosti: rejci se pogosto zatečejo k zdravilom in voda postane onesnažena z organskimi odpadki. Kljub tem težavam so številni strokovnjaki prepričani, da ribogojnice ne morejo le zaščititi oceanov, ampak tudi hraniti svetovno prebivalstvo v stalni rasti.
Vir beljakovin
V človeška hrana, so ribe glavni vir beljakovin po vsem svetu, ki presegajo perutnino in svinjino. Trenutno ribe pokrivajo beljakovinske potrebe 17 % prebivalstva. Povpraševanje po ribah pa se bo v naslednjih 10 do 15 letih znatno povečalo in podvojilo. brez ribogojstvo, ne bi bilo mogoče izpolniti teh naraščajočih potreb po beljakovinah, zlasti z nenehno naraščajočo populacijo.
Ribogojstvo ponuja ključno prednost v primerjavi z vzrejo kopenskih živali, kot so prašiči ali govedo. Prvič, ribe in morski organizmi potrebujejo manj hrane kot živali. kopenske živali. Na primer, za proizvodnjo enega kilograma govejega mesa potrebujemo do 15-krat več hrane kot za proizvodnjo enega kilograma krapa.
Ta prihranek energije pri ribah je posledica dveh glavnih dejavnikov. Po eni strani so ribe hladnokrvne živali, kar pomeni, da se njihova notranja temperatura prilagaja okolju, v katerem živijo, in tako varčuje z energijo. Po drugi strani pa gibanje v vodnem okolju zahteva veliko manj napora v primerjavi z živalmi, ki se gibljejo po kopnem.
Vsaka druga riba prihaja iz ribogojstva
Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) prihaja polovica trenutno zaužitih rib iz ribogojstvo. Vendar se pomen te prakse zelo razlikuje glede na regijo. V srednji Evropi imajo potrošniki raje divje ribe, na Kitajskem pa ribogojstvo Ima starodavno tradicijo. Kitajci že stoletja gojijo krape, kar je državo postavilo na vodilno mesto v ribogojni proizvodnji. Danes Kitajska proizvede dve tretjini rib na svetu. ribogojstvo po vsem svetu.
Praksa, ki jo okoljevarstveniki vse bolj kritizirajo
Ko se je ribogojstvo razvilo, je pritegnilo veliko kritik okoljevarstvenikov. Še zdaleč ni rešitev problema prelova, ampak je v mnogih primerih poslabšala razmere. Večina vrst, gojenih v ribogojstvu, je mesojedih, kar pomeni, da se prehranjujejo z drugimi vrstami, ki jih je treba ujeti v njihovem naravnem okolju.
Še posebej zaskrbljujoč je primer tuna, saj se ta vrsta v ujetništvu ne more razmnoževati. Kmetje lovijo mlade tune in jih gojijo v kletkah ter jih hranijo z dragimi ribami, pridobljenimi iz morja. Zaradi ujetništva se tuni ne morejo razmnoževati, kar povečuje pritisk na divje populacije.
Prednosti ribogojstva
Kljub težavam ponuja ribogojstvo številne prednosti v različnih pogledih:
- Učinkovita proizvodnja hrane: Je eden najučinkovitejših načinov za proizvodnjo beljakovin za prehrano ljudi. Ribe imajo nižjo stopnjo pretvorbe krme kot kopenske živali.
- Lokalno gospodarstvo: Ustvarja zaposlovanje in gospodarski razvoj na obalnih in podeželskih območjih, kjer so druge oblike zaposlovanja morda v upadu.
- Trajnost: V primerjavi z divjim ribolovom je lahko ribogojstvo bolj trajnostna alternativa, če se pravilno upravlja, saj zmanjšuje pritisk na divje populacije in prispeva k ohranjanju oceanov.
Slabosti in tveganja ribogojstva
Vendar pa obstajajo znatne pomanjkljivosti in izzivi, ki jih je treba obravnavati, da bo ribogojstvo resnično trajnostno:
- Kontaminacija: Kopičenje organskih odpadkov, kot so ostanki hrane in ribji iztrebki, lahko resno vpliva na kakovost vode, kar povzroči težave, kot je evtrofikacija.
- Bolezni in uporaba antibiotikov: Natrpani pogoji v številnih ribogojnicah lahko spodbudijo širjenje bolezni, kar vodi v prekomerno uporabo antibiotikov, s posledičnim tveganjem za vodne ekosisteme in zdravje ljudi.
- Izguba biotske raznovrstnosti: Vnos eksotičnih vrst ali pobeg gojenih rib lahko spremeni lokalne ekosisteme s tekmovanjem z avtohtonimi vrstami.
Kljub vsem tem izzivom je nujno nadaljevati raziskave, da bi našli načine, kako narediti ribogojstvo bolj trajnostno in manj škodljivo za okolje. Tehnologije, kot so recirkulacijski sistemi akvakulture (RAS), pomagajo zmanjšati negativne vplive, čeprav je pot še dolga.
Potencial ribogojstva za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po morskih beljakovinah je nedvomen. Če lahko premagamo njene izzive, bi lahko ta tehnika igrala ključno vlogo pri globalni prehranski varnosti.