Ali poznate evtrofikacijo vode? Okoljskih problemov, povezanih z onesnaževanjem vode, je veliko. Definiramo onesnaževanje vode kot izguba naravnih lastnosti vode in njene sestave zaradi zunanjih dejavnikov, naravnih ali umetnih. Obstaja veliko vrst onesnaževalcev, ki lahko spremenijo in poslabšajo intrinzične lastnosti vode.
Voda zaradi onesnaženja izgubi svojo funkcionalnost v ekosistemih in ni več pitna za ljudi, poleg tega pa postane strupena za rastline in živali. Med vrstami onesnaženja vode, o katerih bomo danes govorili evtrofikacija.
Ta naravni proces v vodnih ekosistemih pospešuje človekova dejavnost skozi odvečne organske snovi in drugih hranilnih snovi, ki se izpuščajo v vodo. Kakšne težave ta proces sproža za človeka in okolje?
Opredelitev kakovosti vode
Preden podrobneje spregovorimo o evtrofikaciji, je treba opredeliti, kaj po veljavni zakonodaji pomeni kakovostna voda. Kakovost vode se nanaša na niz fizikalni, kemijski in biološki parametri ki omogočajo življenje organizmov v notranjosti in njihovo uporabo za prehrano ljudi.
Da se voda šteje za kakovostno, mora izpolnjevati naslednje lastnosti:
- Ne vsebuje snovi in mikroorganizmov, ki so nevarni za potrošnike.
- Ne predstavljajo neprijetnih lastnosti za uživanje, kot so slab vonj, motnost, okus ali barva.
La Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta vzpostavlja standarde za ocenjevanje tega dobrega ekološkega in kemijskega stanja vode, znanega kot Okvirna direktiva o vodah. Ta uredba je ključna za ohranjanje in izboljšanje kakovosti vode v Evropi.
Evtrofikacija voda
Človek je v zadnjih 200 letih še bolj poudaril naravne procese evtrofikacije, ki vplivajo tako na kakovost vode kot na pestrost vrst, ki živijo v vodnih ekosistemih.
Evtrofikacija povzroča a množična rast alg, zaradi česar spodnje plasti ne prejemajo sončne svetlobe, kar preprečuje fotosintezo. Ko alge umrejo in se razgradijo, nastane gnilo in redukcijsko okolje, kar pomeni, da se raven kisika zmanjša, kar resno prizadene vodne organizme.
Stopnje evtrofikacije
Evtrofikacija poteka v več fazah:
Oligotrofna stopnja
V tej fazi se predstavi vodni ekosistem zdrave ravni hranil ki omogočajo življenje rastlin, živali in organizmov. Vode so prozorne, fotosinteza pa zadostna za globlje plasti.
Oskrba s hranili
Presežek hranil, občasen ali stalen, povzroči eksplozivno rast alg in vodnih rastlin, ki blokirajo sončno svetlobo in spremenijo ravnovesje ekosistema.
Evtrofna stopnja
Ko alge in rastline odmrejo, bakterije razgradijo organsko snov, poraba kisika in proizvajajo toksine. To vpliva na vodne organizme, ki morajo pobegniti ali umreti zaradi pomanjkanja kisika.
Vzroki evtrofikacije voda
Glavni vzroki evtrofikacije so:
- Kmetijstvo: Prekomerna uporaba dušikovih in fosfatnih gnojil na pridelkih povzroči odtekanje hranil v bližnje reke in jezera.
- Govedoreja: Živalski iztrebki, bogati s hranili, lahko končajo v vodnih telesih, če z njimi ne ravnamo pravilno.
- Komunalni odpadki: Detergenti s fosfati in drugimi ostanki znatno prispevajo k evtrofikaciji.
- Industrijsko onesnaženje: Tovarne sproščajo kemikalije (dušik in fosfor), ki onesnažujejo vodo.
- Onesnaževanje ozračja: Emisije dušikovih in žveplovih oksidov povzročajo kisli dež, ki gnoji vodna telesa iz ozračja.
Posledice evtrofikacije voda
Evtrofikacija ima resne posledice za vodne ekosisteme in ljudi. Z vmešavanjem v prehranjevalno verigo se spremeni ekosistem, zmanjša biotska raznovrstnost in povzroči širjenje invazivne vrste. Poleg tega pri razgradnji vode nastajajo strupene snovi in neprijetni vonji, kar vpliva na zdravje ljudi in lokalno gospodarstvo.
The cone, osiromašene s kisikom (mrtve cone), ki nastanejo zaradi evtrofikacije, ovirajo življenje v vodi, evtrofikirana voda pa izgubi svojo kakovost za rekreacijske in komercialne dejavnosti.
Nenazadnje je lahko nevarno cvetenje strupenih alg, ki prizadene živali na tem območju in ljudi, ki uživajo onesnaženo vodo ali ribe.
Evtrofikacija je škodljiv proces, ki ga je, čeprav naraven, pospešil človek. Čeprav so njegovi učinki uničujoči, je mogoče proces ustaviti ali obrniti, če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje prispevka hranil v vodnih telesih.