V mestu Hernando, ki se nahaja v provinci Córdoba, začela delovati prva bioplinski sistem na podlagi prašičjih iztrebkov ne samo v Argentini, temveč po vsej Južni Ameriki. Ta inovativna tehnologija za ustvarjanje izkorišča organske odpadke prašičev čista energija, ki izstopa kot uspešen, ekološki in produktiven model z več prednostmi.
Kaj je bioplin?
El bioplin Je obnovljivo gorivo, ki se pridobiva z anaerobno (brez kisika) razgradnjo organskih snovi, kot so živalski iztrebki, kmetijski ali agroindustrijski odpadki. Ta proces izvajajo bakterije, ki med prebavo teh materialov proizvajajo plin, sestavljen predvsem iz metan (CH4) y ogljikov dioksid (CO2). Bioplin se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije, ogrevanje objektov ali celo kot gorivo za vozila.
V primeru Hernanda so prašičji iztrebki glavni organski vložek, ki se uporablja v biodigesterju, kar povzroča ne samo proizvodnjo plina, ampak tudi proizvodnjo visokokakovostnih organskih gnojil in znatno zmanjšanje ustvarjenih emisij onesnaževal kmetijska dejavnost.
Delovanje bioplinskega sistema v Hernandu
Bioplinski sistem v mestu Hernando je sestavljen iz mikroturbine ki se namestijo posamično. Te mikroturbine ne proizvajajo samo elektrike za prašičjo farmo, ampak se presežek vbrizgava v javno omrežje, ki ga v tem mestu upravlja zadruga. Ta decentraliziran pristop omogoča kmetom, da ne samo zadovoljijo svoje potrebe po energiji, ampak tudi monetizirajo presežek.
Delovanje sistema je razmeroma preprosto, t organskih odpadkov ki jih proizvedejo prašiči, se zberejo in odnesejo v biodigester ali ponor, kjer so bakterije odgovorne za razgradnjo omenjenih odpadkov in proizvodnjo bioplina. Ta bioplin se odpelje v majhno napravo, kjer se lahko uporabi za dva glavna namena:
- Proizvodnja električne energije, z uporabo mikroturbine za pretvorbo toplotne energije bioplina v električno energijo.
- Distribucija plina, lahko bioplin usmerite po ceveh za uporabo v kuhinjah, grelnikih vode ali ogrevanju prostorov v bližnjih objektih.
Ta sistem kot stranski produkt ustvari tudi visokokakovostno organsko gnojilo, ki se lahko uporablja na lokalnih pridelkih, s čimer se sklene cikel trajnosti. Po drugi strani pa delovanje sistema omogoča upravljanje na daljavo, bodisi preko interneta bodisi preko satelitskih kontrol, kar zagotavlja večjo operativnost tudi na daljavo.
Prednosti bioplinskega sistema
Uporaba bioplina na osnovi prašičjega gnoja ponuja več prednosti, tako okoljsko kot gospodarsko. Spodaj so navedeni najbolj opazni:
- Uporaba odpadkov: Obdelava živalskih odpadkov preprečuje njihovo kopičenje na kupih ali lagunah, kjer bi lahko ustvarjali nenadzorovane emisije metana.
- Proizvodnja čiste energije: Bioplin je obnovljiv vir energije, ki zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv.
- Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: Bioplin zajema in uporablja metan, preden se sprosti v okolje, s čimer se znatno zmanjšajo emisije tega toplogrednega plina.
- Proizvodnja organskih gnojil: Pregnito, proizvedeno po procesu fermentacije, vsebuje hranila, ki se lahko uporabljajo v kmetijstvu.
- Kogeneracija in trigeneracija: Bioplinski sistemi, nameščeni v Hernandu, omogočajo tako soproizvodnjo električne energije in toplote kot tudi trigeneracijo, ki dodaja možnost proizvodnje hladu in tako pokriva različne energetske potrebe.
Druga pomembna prednost bioplinskih sistemov je njihova prilagodljivost. Te je mogoče namestiti v različnih kmetijskih in živinorejskih obratih ter celo v industrijskih objektih, odvisno izključno od vrste in količine organskih odpadkov, ki se uporabljajo kot glavni vhod.
Okoljski in ekonomski vidiki
Na okoljski ravni je bioplin eno najučinkovitejših orodij za doseganje ciljev zmanjšanja emisij, saj odpadke pretvarja v uporabno energijo in preprečuje nenadzorovano sproščanje toplogrednih plinov. Ocenjuje se, da lahko uporaba bioplina zmanjša emisije metana, ki nastajajo na prašičji farmi, do 75 %.
Na gospodarski ravni bioplinski sistem v Hernandu dokazuje, da je vlaganje v bioplinsko tehnologijo lahko zelo donosno. Čeprav začetna uvedba zahteva precejšnjo investicijo, pridobljene koristi – tako pri prihrankih energije kot pri prodaji odvečne električne energije – omogočajo, da se sistem hitro povrne.
Proizvajalci Hernando so na primer občutno zmanjšali svojo odvisnost od tradicionalnega električnega omrežja, kar jim je omogočilo, da so se lažje spopadli z zvišanji cen električne energije. Poleg tega nastalo organsko gnojilo v veliki meri nadomešča kemične izdelke, katerih cene so v zadnjih letih skokovito narasle.
Prihodnost bioplina v Argentini
V Argentini je proizvodnja bioplina imela precejšnja rast v zadnjih letih, zlasti od odobritve zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije leta 2015. Ta uredba je spodbujala projekte v kmetijskem sektorju, vključno s sistemi bioplina v prašičjih farmah, kravah in celo v živilski industriji.
Čeprav je bil dosežen pomemben napredek, je pot še dolga. Obstajajo finančne ovire in ovire znanja, ki ovirajo splošno sprejetje bioplinskih sistemov v državi. Številni proizvajalci se ne zavedajo potenciala svojih odpadkov za pridobivanje energije, dostopno financiranje pa je malo. Vendar so pobude, kot je Hernandova, postavile spodbuden precedens za prihodnost.
Poleg tega ne smemo podcenjevati koristi za okolje. Argentina ima kot velik kmetijski proizvajalec velik potencial za zmanjšanje vpliva na okolje z večjimi naložbami v tovrstno tehnologijo. Pravzaprav se pričakuje, da bo do leta 2030 bioplin igral ključno vlogo v energetski matriki države.
Ključnega pomena je, da več proizvajalcev upošteva to alternativo in da vladne politike še naprej spodbujajo namestitev biodigesterjev. Čista energija, kot je bioplin, ne predstavlja le rešitve za energetsko krizo, temveč tudi učinkovit odgovor na trenutno podnebno krizo.
Uporaba prašičjih iztrebkov za proizvodnjo bioplina je trajnostna in ekonomsko upravičena alternativa, ki ustvarja čisto energijo, gnojila in zmanjšuje emisije onesnaževal. Sistemi, kot je Hernandov, vodijo pot k bolj trajnostni energetski prihodnosti v Argentini, njihov uspeh pa lahko navdihne druge proizvajalce, da sprejmejo to tehnologijo.