Po dolgem čakanju, skoraj 20 letih od zasnove projekta, so iranske oblasti končno slavnostno odprle obrat. Mokran sončna energija, v vzhodni provinci Kerman. Ta kompleks je največji v državi in ima proizvodno zmogljivost 20 megavatov, kar za Iran predstavlja pomemben korak k razvoju obnovljivih virov energije. Po besedah iranskega ministra za energijo Hamida Chitchiana so prejeli ponudbe za 3.600 milijonov tujih naložb, namenjenih izključno sektorju obnovljivih virov energije.
Trenutno Iran ima največjo proizvodno zmogljivost obnovljivih virov energije na Bližnjem vzhodu, ki zajema sončno, vetrno, geotermalno in hidroelektrično energijo. Z več kot 300 sončnimi dnevi na leto, ugodnimi vetrovi za vetrno energijo in različnimi hidroelektrarnami ima Iran celo zmogljivost za izvoz električne energije v sosednje države.
Sončna energija v Iranu
Eden glavnih virov Irana je njegovo obilno sončno sevanje s povprečno 2.800 sončnih ur na leto. Iran velja za raj za proizvodnjo sončne energije, saj so velika območja puščave idealna za postavitev sončnih elektrarn. Vlada je ponudila davčne spodbude in subvencije, da bi pritegnila tuje naložbe in pospešila razvoj tega sektorja, ki je vzbudil veliko zanimanje mednarodnih podjetij.
Iran namerava v bližnji prihodnosti zgraditi 100-megavatno sončno elektrarno, ki bo največji na Bližnjem vzhodu in bo državi omogočila nadaljnje izkoriščanje njenega ogromnega sončnega potenciala. Poleg tega namerava Iran v kratkem času povečati proizvodno zmogljivost sončnih panelov na 1.8 GW, kar bo skupno zmogljivost povečalo na 2.3 GW letno.
Vetrna energija v Iranu
Vetrna energija je še ena od velikih obljub sektorja obnovljive energije v Iranu. V zadnjih letih je država povečala svoje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz vetra, od 45 megavatov leta 2006 na več kot 130 megavatov leta 2009. To rast je v veliki meri spodbudila gradnja vetrnih elektrarn v regijah, kot sta Manjil in Binaloud.
Marca 2023 so v Takestanu slovesno odprli novo vetrno elektrarno z instalirano močjo 55 megavatov in stroškom 92 milijonov dolarjev. Ta projekt je razvila skupina podjetij MAPNA, ki se zavzema za nadaljnje povečanje zmogljivosti vetra v državi. Iran namerava doseči instalirano moč vetra v višini 30.000 megavatov.
Iran je tudi edini proizvajalec vetrnih turbin na Bližnjem vzhodu, kar mu daje vidno vlogo v regiji.
Hidroelektrarne v Iranu
Hidroenergija ostaja eden od stebrov iranske mešanice energetskih virov in predstavlja več kot 14 % zmogljivosti proizvodnje električne energije v državi. Iran ima več hidroelektrarn, pri čemer poudarja Siah Bishe, ki je prva črpalna hidroelektrarna na Bližnjem vzhodu.
Ta vrsta tehnologije omogoča shranjevanje energije v času nizkega povpraševanja, črpanje vode v rezervoarje, ki se nahajajo na višji nadmorski višini, nato pa sproščanje vode in ustvarjanje električne energije, ko je povpraševanje po energiji veliko. Dva jezova Siah Bishe, ki se nahajata na reki Chalus, imata skupno zmogljivost približno 3,5 milijona kubičnih metrov vode in lahko proizvedeta dovolj električne energije, da zadostita povpraševanju v regiji.
Tovarna Siah Bishe je bila v celoti financirana z iranskim kapitalom in 90 % uporabljene tehnologije je bila razvita lokalno, kar je velik dosežek za državo v kontekstu mednarodnih sankcij.
V prihodnjih letih si iranske oblasti prizadevajo povečati zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije, s posebnim poudarkom na sončni in vetrni energiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima Iran potencial, da do leta 16 z obnovljivimi viri pokrije 2030 % svojega povpraševanja po energiji, kar bi predstavljalo enega najbolj ambicioznih energetskih prehodov v regiji.
Iran je kljub mednarodnim omejitvam dokazal svojo sposobnost samostojnega razvoja in izvajanja projektov obnovljivih virov energije, kar državo postavlja kot merilo na energetskem področju Bližnjega vzhoda.
Prihodnost obnovljive energije v Iranu Obetaven je zaradi svojega bogatega naravnega bogastva in naraščajočih naložb v sektor. Pričakuje se, da bo država z napredkom pri sprejemanju teh tehnologij lahko zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv in diverzificirala svoje gospodarstvo, da se bo soočila z okoljskimi in energetskimi izzivi 21. stoletja.