Pred nekaj dnevi je Svet Evropske unije ratificiral svoj cilj, da doseže vsaj enega 27% obnovljive energije v končni potrošnji leta 2030. Ta predlog Sveta je v nasprotju s ciljem Evropskega parlamenta, ki zagovarja 35-odstotni odstotek, in celo z najbolj ambicioznimi cilji same Evropske komisije.
Odločitev Sveta je bila presenetljiva, saj je prišla le teden dni po tem, ko so evropski voditelji, kot je npr Mariano Rajoy, nekdanji španski predsednik oziroma francoski predsednik, Emmanuel z dolžino, je v Parizu zagovarjal treba povečati prisotnost čistih energij, med Vrh enega planeta.
Mehanizmi za zagotavljanje skladnosti s tem ciljem bodo oblikovani v okviru upravljanja Energetska unija, program, ki skuša uskladiti prizadevanja držav članic. Namen je zagotoviti skupne politike, ki omogočajo doseganje vsaj tistih 27 %, prek mehanizmi nadzora in koordinacije.
Španija je pozitivno ocenila predlagano uredbo, ki poenostavlja upravnih postopkov za vgradnjo obnovljivih virov energije določa nove zaveze v zvezi z njihovim prodorom v prometni sektor in predstavlja objektivna merila za oceno napredka držav članic na tem področju. Ti ukrepi so po mnenju španske vlade ključni za pospešitev energetskega prehoda.
El Ministrstvo za energijo Španščina se strinja z vizijo Sveta in poudarja, da med potrošniki ne sme biti diskriminacije ali navzkrižnega subvencioniranja in da morajo vsi pravično prispevati k stroškom elektroenergetskega sistema, ne glede na to, ali so samoporabniki ali ne.
Ključna odločitev je, da morajo države do leta 2030 razmisliti o svojih Nacionalni energetski in podnebni načrti kako bodo sodelovali z drugimi evropskimi državami, da bi izpolnili cilj 15-odstotne medsebojne povezanosti. Ta cilj si prizadeva izboljšati integracijo obnovljivih virov energije med sosednjimi državami, pri čemer daje prednost sodelovanju in skupni infrastrukturi.
Vsaki dve leti bo opravljen pregled napredka držav v zvezi s tem ciljem medsebojnega povezovanja. Če se odkrijejo zamude, bo Komisija pooblaščena za posredovanje in sodelovanje z državami članicami, da bi našla rešitve, ki pospešijo proces.
Pomen doseganja minimalne 15 % v medsebojnem povezovanju Za države, kot je Španija, ki so v veliki meri odvisne od medsebojnih povezav, je ključnega pomena za boljše vključevanje obnovljivih virov energije. Pravzaprav je to eden od vidikov, ki jih španska vlada najbolj zahteva glede na njeno strateško vlogo pri izpolnjevanju svojih zavez.
Obnovljivi cilji in Pariški sporazum
Določitev ciljev za uporabo obnovljive energije v Evropski uniji predstavlja bistveni del zavez, pridobljenih v Pariški sporazum proti podnebnim spremembam. Glavni cilj tega pakta je omejiti povečanje globalne temperature pri 2 °C glede na predindustrijske ravni. Da bi to dosegla, se je EU zavezala, da bo do leta 40 zmanjšala vsaj 2030 % svojih emisij toplogrednih plinov, pri čemer bo za referenco vzela ravni iz leta 1990.
Razširitev subvencij termoelektrarnam je še ena točka razprave znotraj evropskih energetskih politik. Namen teh subvencij je nadomestilo lastnikom teh elektrarn, ker ostanejo rezerva v času, ko obnovljivi viri, kot sta sonce ali veter, niso na voljo. Vendar je ta ukrep kritiziralo več družbenih in okoljskih organizacij, ki menijo, da je subvencioniranje fosilnih virov energije v nasprotju s cilji Pariškega sporazuma.
El Evropski komisar Arias Cañete predlagal, da se z letom 2020 termoelektrarne, ki izpustijo več kot 550 gramov CO2 na kilovatno uro proizvedene električne energije teh subvencij ne prejemajo. Kljub temu so se države članice strinjale s postopnim zmanjševanjem teh plačil z začetkom leta 2025, da bi jih odpravile pred letom 2030.
Francija, Danska, Portugalska in druge države so podprle drastično zmanjšanje porabe premoga, medtem ko so bile druge, kot sta Poljska in Madžarska, bolj zadržane zaradi svoje velike odvisnosti od tega vira. To odraža razlike znotraj EU v hitrosti in pristopu k doseganju popolnoma čiste energije.
Biogoriva in njihova vloga pri energetski trajnosti
Kar se tiče biogorivaMinistri EU za energijo so predlagali, da bi do leta 2030 vsaj 14 % goriva, ki se uporablja v prometu, izviralo iz biogoriv. Ta cilj velja za ključno podporo temu sektorju, vendar povzroča tudi polemike. Obstaja bojazen, da bo povečanje biogoriv prve generacije, kot so tista, pridobljena iz palmovega olja ali soje, tekmovalo s pridelki, namenjenimi za hrano, kar bi lahko povzročilo težave pri preskrbi s hrano. Da bi preprečila to, je Komisija predlagala omejitev svoje kvote na 3,8 %.
Vendar pa je več okoljevarstvenih organizacij, kot sta Greenpeace in SEO/BirdLife, izrazilo zaskrbljenost zaradi pritiska na biogoriva. Trdijo, da bi ta ukrep lahko upočasnil napredek drugih tehnologij, kot je električni avtomobil, ki bi lahko dolgoročno ponudil učinkovitejšo in čistejšo rešitev za prevoz.
Nadaljnja razprava o vlogi biogoriv je bistvena za energetsko prihodnost EU. Čeprav je čistejši vir od fosilnih goriv, je njegova proizvodnja še vedno pod drobnogledom zaradi stranskih učinkov na spremembo rabe zemljišč in konkurence s pridelki za hrano.
Prav iz tega razloga je zeleni vodik se je začela uveljavljati kot izvedljiva alternativa biogorivom. Čeprav je še vedno v zgodnji fazi razvoja in izvajanja, ta element obljublja, da bo ponudil dolgoročno rešitev, zlasti za sektorje, kjer je elektrifikacija težavna. Pričakuje se, da lahko napredek pri proizvodnji in shranjevanju vodika znatno prispeva k doseganju energetskih ciljev EU.
