Živalske beljakovine Imajo bistveno vlogo v naši prehrani in predvsem pri vzdrževanju in razvoju mišično tkivo. Vendar pa njegova naraščajoča proizvodnja in poraba sprožata pomembne razprave o trajnosti in vpliv na okolje. Ta članek obravnava tako prehranske kot ekološke posledice uživanja živalskih beljakovin in zakaj je treba v kontekstu podnebnih sprememb ponovno razmisliti o izbiri hrane.
Vloga beljakovin v naši prehrani
Beljakovine so potrebne za delovanje človeškega telesa. Poleg tega športniki, ljudje, ki želijo shujšati ali preprosto ohraniti zdrav življenjski slog, običajno povečajo vnos beljakovin. Ima pa velik del teh beljakovin, predvsem tistih živalskega izvora, visok okoljski stroški.
To povečanje potrošnje gre z roko v roki z demografskim problemom: ocenjuje se, da bo do leta 2050 na svetu živelo 9,6 milijarde prebivalcev. Ohranjanje stopnje proizvodnje živalskih beljakovin za zadovoljitev tega povpraševanja z ekološkega vidika ni izvedljivo. Trenutno je 70 % obdelovalnih površin in 40 % žit namenjenih živinoreji.
Vpliv proizvodnje živalskih beljakovin na okolje
Eden najbolj presenetljivih učinkov uživanja beljakovin živalskega izvora je vodni odtis. Za proizvodnjo enega kilograma govejega mesa je na primer po podatkih UNESCO-a potrebno do 15.000 litrov vode. Zaradi te množične uporabe virov je obsežna živinoreja netrajnostna. Situacija je še hujša, če upoštevamo, da je velik odstotek te vode namenjen pridelkom, ki neposredno hranijo živali namesto ljudi.
Poleg vode potrebujete energetskih virov masivna proizvodnja mesa. Na primer, za pridobitev enega kilograma govejega mesa je treba porabiti do 7 kilogramov žitaric, kar ima za posledico nizko energijsko učinkovitost. V svojem življenjskem ciklu lahko vol pred zakolom poje do 1300 kg žita.
Z vidika toplogredni plini, ima ključno vlogo tudi intenzivna živinoreja. Prežvekovalci, kot so krave in ovce, so odgovorni za sproščanje metana, toplogrednega plina, ki je 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Te emisije poslabšujejo podnebno krizo, hkrati pa industrijska proizvodnja mesa predstavlja 56–58 % svetovnih emisij iz živilskega sektorja.
Primerjava z rastlinskimi beljakovinami
Glede na to panoramo, prehod k dietam, ki temeljijo na rastlinske beljakovine. Rastlinske beljakovine nimajo le veliko manjšega vpliva na okolje, ampak so tudi bolj trajnostna alternativa. Nedavne študije, kot je študija Univerze v Oxfordu leta 2018, kažejo, da lahko prehod na izdelke rastlinskega izvora zmanjša učinke mesa na podnebje do 92 %.
Na primer, gojenje grah o oreščki za prehrano ljudi bistveno nižji okoljski odtis kot živinoreja. Zelenjava potrebuje manj zemlje in vode ter oddaja manj toplogrednih plinov za vsak gram beljakovin, ki jih zagotovi.
Poleg tega študija v reviji Znanost ugotovili, da imajo rastlinski proizvodi desetkrat manjši vpliv na emisije toplogrednih plinov kot živalski. Zato rastlinska prehrana ni le bolj okolju prijazna, ampak nudi tudi koristi za zdravje.
Vendar prehod celotne živinoreje na zelenjadarstvo ni preprosta rešitev. Strokovnjaki, kot je Pablo Manzano iz baskovskega centra za podnebne spremembe, poudarjajo, da Ekstenzivna živinoreja, ki temelji na paši, ima pozitivno vlogo pri biotski raznovrstnosti in trajnostni rabi ozemlja. Medtem ko je industrijska živina ima velik negativen vpliv, je lahko ekstenzivna živinoreja del celostne rešitve.
Rešitve in predlogi za ublažitev posledic
Čeprav je premik k bolj zelenemu prehranskemu sistemu zapleten, jih je več pobud ki poskušajo ublažiti vpliv proizvodnje živalskih beljakovin na okolje. Eden od njih je izboljšanje upravljanja z viri na kmetijah. Napredek je bil dosežen na primer pri pretvorbo krme, ki je dosegel, da je zdaj za proizvodnjo enake količine mesa ali proizvodov iz njega, kot so jajca, potrebno manj krme.
Poleg tega nekatere industrije uvajajo biogoriva iz živalskih stranskih proizvodov, kar prispeva k zmanjšanju globalnih emisij CO2, ki nastajajo v predelovalnih obratih. Po drugi strani pa ima temeljno vlogo tudi recikliranje odpadkov, ki predeluje organske odpadke v biodizel ali gnojila.
Poleg tega se razvijajo alternative, ki bi lahko spremenile igro, kot npr kultivirano meso in natančna fermentacija. Ta tehnološki napredek bi lahko ponudil beljakovine z enakim prehranskim profilom kot živalske beljakovine, vendar z manjšim vplivom na okolje.
Ker svetovno prebivalstvo še naprej narašča, postaja vprašanje okoljskega vpliva živalskih beljakovin vse bolj pereče. Ključnega pomena je najti ravnotežje med zadovoljevanjem povpraševanja po hrani in varovanjem naravnih virov planeta. Zmanjšanje porabe mesa v državah, kjer je ta visoka, in spodbujanje trajnostne živinoreje sta temeljna koraka k rešitvi.